1. Pripoved v primerjavi s tematskim fokusom: Epska poezija je predvsem osredotočena na pripovedovanje pripovedi, običajno junaške zgodbe o legendarnih likih ali dogodkih. Pogosto spremlja potovanje junaka, ki se na poti sooča z različnimi izzivi in ovirami. Po drugi strani pa se normalna poezija osredotoča na raziskovanje čustev, izkušenj, osebnega razmišljanja ali izražanje specifičnih idej in tem, namesto da pripoveduje neprekinjeno zgodbo.
2. Dolžina: Epska poezija je na splošno dolga, pogosto obsega več tisoč vrstic. Za popoln razvoj zgodbe potrebuje trajno in bolj izdelano pripovedno strukturo. Običajna poezija je običajno krajša, sestavljena iz ene same pesmi ali zbirke krajših, tematsko povezanih pesmi.
3. Meter: Epska poezija tradicionalno sledi določenemu metru ali ritmičnemu vzorcu v celotni pesmi. Daktilni heksameter je običajen meter, ki se uporablja v epski poeziji, kot v Homerjevi "Iliadi" in Vergilijevi "Eneidi". Po drugi strani pa lahko normalna poezija uporablja različne merilne vzorce ali prosti verz, ki nima običajnega metra.
4. Junaške lastnosti :Epska poezija se vrti okoli junaških oseb, pogosto legendarnih ali mitskih osebnosti, znanih po svoji izjemni moči, pogumu in vrlini. Običajna poezija lahko ali pa ne vsebuje junakov kot svojo temo.
5. Priklic :Epska poezija se pogosto začne z invokacijo, v kateri pesnik pokliče muzo ali božanstvo za navdih in vodstvo, da pripoveduje zgodbo. Ta konvencija je manj pogosta v normalni poeziji.
6. Slog in jezik :Epska poezija pogosto uporablja veličasten in vzvišen jezik, saj skuša prenesti epska dejanja, bitke in potovanja. Uporablja lahko žive podobe, hiperbole, primerjave in druge literarne pripomočke, da poveča svoj dramatičen učinek. Običajna poezija lahko uporablja širok razpon stilov in jezikov, odvisno od teme in pesnikovega osebnega sloga.
7. Občinstvo in javni nastop: Epska poezija se je v starih časih pogosto izvajala ustno in je bila namenjena recitiranju javnemu občinstvu. Ima močno tradicijo pripovedovanja, pri čemer pesnik nastopa kot pripovedovalec. Običajno poezijo je mogoče brati zasebno in ne sme biti namenjena javnemu izvajanju.
Primeri:
- Epska poezija :Homerjeva »Iliada« in »Odiseja«, Vergilijeva »Eneida«, Dantejev »Pekel«, Miltonov »Izgubljeni raj« in Firdusijeva »Shahnameh«.
- Normalna poezija :Shakespearovi soneti, Wordsworthove "Lines Composed a Few Miles above Tintern Abbey," Emily Dickinson "Hope" is the thing with feathers -," in sodobne pesmi v prostem verzu sodobnih pesnikov, kot so Rupi Kaur, Amanda Gorman in drugi.
Pomembno je vedeti, da so te razlike posplošitve in da lahko obstajajo različice in izjeme znotraj vsake zvrsti.