1. Slike: Shelley ustvarja žive podobe za opis kipa Ozymandiasa in njegove okolice. Uporablja besede, kot so "noge brez debla", "ogromen in brez debla", "razbit obraz" in "osamljen in raven pesek", da nariše sliko opustošenja in propadanja.
2. Kontrast: Kontrast med veličastnostjo Ozimandijevega kipa in surovo realnostjo okolice je osrednja tema pesmi. Shelley za opis kipa uporablja besede, kot sta "ogromna" in "mogočna", medtem ko za opis pokrajine uporablja "nič poleg ostankov" in "osamljen in raven pesek".
3. Simbolika: Ozymandiasov kip lahko razumemo kot simbol človeškega ponosa in arogance. Shelley uporablja besede, kot so "kralj kraljev", "mogočen" in "kolosalen", da prenese Ozymandiasov občutek samopomembnosti. Vendar pa je kip na koncu premagal čas in njegovo propadanje simbolizira nesmiselnost človeških ambicij.
4. Ironija: Pesem je polna ironije, saj Shelley kontrastira Ozymandiasov veličasten napis z resničnostjo propadanja njegovega kipa. Uporaba besed, kot sta "raziskava" in "ukaz" za opis Ozymandiasovega kipa, dodaja ironijo, saj je kip zdaj le ruševina.
5. Aliteracija: Shelley uporablja aliteracijo, da ustvari občutek za ritem in poudarek v pesmi. Na primer, ponavljanje zvoka "s" v vrstici "Srečal sem popotnika iz antične dežele" ustvarja občutek skrivnosti in spletk.
6. Rima: Pesem uporablja navadno shemo rim (ABAB CDCD EFEF GG), da ustvari občutek enotnosti in skladnosti. Rime pomagajo povezati pesem skupaj in ustvariti nepozabno strukturo.
Na splošno Shelleyjeva spretna uporaba jezika ustvari močno in evokativno pesem, ki izraža teme človeškega ponosa, minevajočega časa in nesmiselnosti človeških ambicij.