Glasba iz tega obdobja je doživela pomemben premik v slogu in se oddaljila od kompleksne baročne glasbe prejšnjega obdobja. Skladatelji so si prizadevali ustvariti glasbo z večjo jasnostjo, uravnoteženostjo in preprostostjo. To je pripeljalo do razvoja klasičnega sloga, za katerega so značilne pravilne strukture, melodična lepota in osredotočenost na instrumentalno glasbo.
Nekateri najbolj znani skladatelji klasičnega obdobja so Wolfgang Amadeus Mozart, Franz Joseph Haydn in Ludwig van Beethoven. Ti skladatelji, pogosto imenovani »dunajska klasična šola«, so premaknili meje glasbenega izražanja in pomembno vplivali na poznejši glasbeni razvoj.
Dela teh skladateljev so pridobila izjemno priljubljenost in priznanje kritikov po vsej Evropi, postali pa so splošno slavljeni zaradi svojega mojstrstva glasbene izdelave. K vzponu slave klasične glasbe je v tem času prispeval tudi razvoj javnih koncertnih dvoran ter vse več amaterskih glasbenikov in navdušencev.
To obdobje je zaznamovalo uveljavitev klasične glasbe kot prefinjene in prefinjene umetniške oblike, ki jo je občinstvo tistega časa globoko cenilo in pustila trajno zapuščino, ki še danes vpliva na skladatelje, glasbenike in poslušalce.