Luk thung je zvrst tajske country glasbe, ki je nastala sredi 19. stoletja. Zanj je značilna uporaba tradicionalnih tajskih glasbil, kot so phin, chak in khlui, ter osredotočenost na vsakdanje življenje na tajskem podeželju. Pesmi Luk thung pogosto pripovedujejo zgodbe o ljubezni, izgubi in hrepenenju po domu, običajno pa jih pojejo v nosnem, zvonkem slogu. Nekateri najbolj znani pevci luk thung so Phleng Phrai, Pumpuang Duangjan in Chai Muangsing.
Molim
Molam je zvrst tajske ljudske glasbe, ki izvira iz severovzhodne regije Tajske. Zanj je značilna uporaba khaena, ustnega organa s prostim trstom, in morlama, vrste bobna. Pesmi Molam se pogosto pojejo v slogu klica in odgovora in običajno pripovedujejo zgodbe o družbenih vprašanjih, kot so revščina, kriminal in zasvojenost z drogami. Nekateri najbolj znani pevci molam so Bua Khaw Kaew, Jintara Poonlarp in Tai Orathai.
Luk krung
Luk krung je zvrst tajske pop glasbe, ki je nastala v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanj je značilna uporaba zahodnih instrumentov, kot so kitara, bas in bobni, ter osredotočenost na urbano življenje na Tajskem. Pesmi Luk krung pogosto pripovedujejo zgodbe o ljubezni, odnosih in iskanju uspeha. Nekateri najbolj znani pevci luk krunga so Suphan Buri, Sompong Nakhonsi in Duangporn Inthakanok.
Rong ngeng
Rong ngeng je zvrst tajske klasične glasbe, ki je nastala v 17. stoletju. Zanj je značilna uporaba tradicionalnih tajskih glasbil, kot so saw duang, khim in ranad ek. Pesmi rong ngeng se pogosto uporabljajo v obredne namene in so običajno sestavljene v zelo strukturiranem, formalnem slogu. Nekateri najbolj znani skladatelji rong ngeng so Luang Pradit Phairoh, princ Damrong Rajanubhab in Khun Suwatdiphakdi.