Tradicionalna glasbila :Japonska glasba pogosto vključuje tradicionalne inštrumente, kot so shamisen (trostrunsko glasbilo, podobno banju), koto (citre s 13 strunami), shakuhachi (bambusova piščal) in taiko bobni. Ti inštrumenti proizvajajo edinstvene in evokativne zvoke, ki so osrednji del tradicionalne japonske glasbene izkušnje.
Melodija in harmonija :Japonska glasba pogosto poudarja melodične linije, za katere so značilne subtilne nianse, gracioznost in občutek čustvene globine. Melodije so ponavadi zapletene, a občutljive in pogosto vključujejo uporabo mikrotonov, ki so manjši intervali od standardnega zahodnega poltona.
Ritmični vzorci :Tradicionalna japonska glasba ima pogosto zapletene in zapletene ritmične vzorce, ki ustvarjajo dinamično in živahno vzdušje. Uporaba sinkopiranih ritmov in off-beatov prispeva k splošni ritmični zanimivosti. Taiko bobnanje je še posebej znano po močnih in energičnih ritmih.
Vokalni slogi :Japonska glasba prikazuje različne vokalne sloge, od tradicionalne enke (zvrsti, za katero so značilni čustveni in dramatični vokali) do popa, rocka in sodobnejših vokalnih stilov, na katere je vplivala zahodna glasba.
Klic in odgovor :Oblika klica in odgovora je pogosta v japonski glasbi, pri čemer glavni vokalist ali glasbenik zaigra frazo ali melodijo, ki jo nato ponovi refren ali drugi glasbeniki ali se nanjo odzove.
Vpliv zahodne glasbe :Na japonsko glasbo so zlasti v 20. stoletju vplivale tudi zahodne glasbene zvrsti. Elementi rocka, jazza, popa in elektronske glasbe so bili integrirani v sodobno japonsko glasbo, kar je povzročilo številne podzvrsti in fusion stile.
Na splošno je zvok japonske glasbe raznolik in večplasten ter zajema tradicionalno glasbo, prežeto z zgodovino, pa tudi sodobne žanre, ki odražajo svetovne trende in vplive. Je bogata tapiserija zvokov, ki zajemajo bistvo japonske kulture in umetnosti.