Parajezik se nanaša na neverbalne vidike komunikacije, ki spremljajo govor, kot so:
* Ton glasu: To vključuje višino, glasnost, hitrost in intonacijo.
* Vokalne lastnosti: To so značilnosti, kot so naglas, narečje in vokalni izraz.
* Nebesedne vokalizacije: To so zvoki, kot so smeh, vzdihi in godrnjanje.
Parajezik je ključen za posredovanje pomena, čustev in odnosa. Govorni komunikaciji lahko doda nianse in zapletenost.