Vsaka prečka na vratu kitare je nameščena tako, da ustvari določen interval poltonov (pol-korak) med prečko in odprto struno. Na primer, prva prečka na struni E ustvari noto F, ki je en polton višja od odprte strune E. Druga prečka ustvari noto F#, ki je en polton višja od prve prečke in tako naprej.
Utripanje vsake strune na kitari pomeni igranje na vseh šest strun hkrati, medtem ko vsako struno utripate na določenem mestu. To je mogoče storiti z uporabo barre akorda, kjer se kazalec uporablja za udarjanje po vseh strunah po vsej frajtonarici, ali s kombinacijo prstov za draženje različnih strun pri različnih prečkah.
Utripanje vsake strune na kitari lahko ustvari poln in bujen zvok in se pogosto uporablja v vzorcih brenkanja in močnih akordih. To je tudi običajna tehnika pri igranju kitare s prsti, kjer se posamezne note ubirajo in fretajo, da se ustvarijo melodije.