Višina pihala je določena z dolžino cevi. Daljše cevi proizvajajo nižje tone, krajše pa višje. Na višino tona vpliva tudi oblika izvrtine inštrumenta ter velikost in oblika resonatorjev.
Nekatera pihala, kot sta flavta in pikolo, imajo en sam jeziček. Drugi instrumenti, kot sta klarinet in saksofon, imajo več jezičkov. Trstičja so tanki kosi lesa ali kovine, ki vibrirajo, ko vanje piha zrak. Vibracija jezičkov ustvarja zvok inštrumenta.
Pihala so sposobna proizvajati najrazličnejše zvoke. Igrajo se lahko tiho in nežno ali pa glasno in burno. Uporabljajo se lahko tudi za ustvarjanje posebnih učinkov, kot so trili in vibrato.
Pihala se uporabljajo v različnih glasbenih zvrsteh, vključno s klasično glasbo, jazzom in rockom. Uporabljajo se tudi v vojaških godbah in koračnicah.
Tukaj je podrobnejša razlaga delovanja pihal:
* Ko glasbenik piha zrak v pihalo, ustvari tok zraka. Zrak teče skozi instrument in potuje po cevi.
* Zračni tok trči v trst, kar povzroči tresenje. Vibracija trsta ustvarja zvočne valove.
* Zvočni valovi potujejo skozi telo instrumenta in se odbijajo od resonatorjev. Resonatorji ojačajo zvočne valove in tako instrumentu dajo značilen zvok.
* Višina inštrumenta je določena z dolžino cevi in obliko izvrtine instrumenta.
* Zvok inštrumenta določata oblika in velikost resonatorjev ter materiali, uporabljeni za izdelavo inštrumenta.
Pihala so vsestranska in ekspresivna družina glasbil. Sposobni so proizvajati najrazličnejše zvoke, zaradi česar so priljubljena izbira za glasbenike vseh zvrsti.