1. Zgodnji fagoti:
- Zgodnji fagoti, znani kot "dulciani," so bili enostavnejši v konstrukciji in so imeli omejen domet. Prevladovali so v obdobju renesanse in zgodnjega baroka.
2. Baročni fagot:
- V času baroka je fagot doživel pomemben razvoj. Dodatek tipk in izboljšani prsti so izboljšali njegovo igralnost in razširili obseg. To je privedlo do nastanka baročnega fagota, ki je postal pomemben instrument v orkestrski in komorni glasbi.
3. Izboljšave klasične dobe:
- V klasični dobi je prišlo do nadaljnjega napredka v delovanju fagota, kar je omogočilo boljšo intonacijo in večjo tehnično zmogljivost. Te izboljšave so prispevale k večji vlogi instrumenta v klasičnih simfonijah in koncertih.
4. Sistem Heckel:
- Najpomembnejša tehnična preobrazba fagota se je zgodila v 19. stoletju z uvedbo sistema Heckel. Ta sistem, ki ga je razvil Wilhelm Heckel v Nemčiji, je revolucioniral zasnovo fagota z vključitvijo bolj dodelane tipkovnice, izboljšanih tonskih lukenj in bolj ergonomske postavitve. Sistem Heckel še danes ostaja standard za sodobne fagote.
5. Sodobne inovacije:
- Sodobni izdelovalci fagota še naprej izpopolnjujejo obliko in materiale instrumenta. Napredek v proizvodnih tehnikah je omogočil večjo natančnost pri konstrukciji ključev in uporabo različnih materialov, kot so kompozitni materiali, za izboljšanje tonskih lastnosti fagota.
Zaradi teh tehničnih napredkov je sodoben fagot postal zelo vsestranski in prefinjen inštrument, ki je sposoben ustvariti širok spekter glasbenih izrazov, od globokih in bogatih nizkih not do liričnih in ekspresivnih melodij.