Obstajajo tri glavne vrste POV:
* Cilj POV: Kamera posname dogajanje iz zunanje perspektive, kot da bi bila publika pasivni opazovalec.
* POV prve osebe: Kamera posname dogajanje z vidika določenega lika, kot da gledalci gledajo skozi njihove oči.
* POV tretje osebe: Kamera posname dogajanje z odmaknjene, vsevedne perspektive, kot da občinstvo gleda zgodbo od zgoraj.
Vsak tip POV ima svoje prednosti in slabosti. Objektivni POV lahko uporabite za ustvarjanje občutka realizma in objektivnosti, medtem ko lahko uporabite prvoosebni POV za ustvarjanje občutka intimnosti in neposrednosti. Tretjeosebni POV je mogoče uporabiti za širši pogled na zgodbo in razkritje informacij o likih, ki se jih morda sami ne zavedajo.
Izbira POV je pomembna ustvarjalna odločitev, ki lahko pomembno vpliva na ton, razpoloženje in celotno strukturo filma.
Tu je nekaj primerov, kako se POV uporablja v različnih filmih:
* V filmu "Državljan Kane" Welles uporablja različne POV, da pripoveduje zgodbo, vključno s prvoosebnim POV samega Kanea, objektivnim POV dokumentarne ekipe in tretjeosebnim POV vsevednega pripovedovalca.
* V filmu "The Blair Witch Project" je celoten film posnet iz prvoosebne POV treh glavnih likov, kar občinstvu daje občutek neposrednosti in realizma.
* V filmu "The Godfather" Coppola uporablja objektivni POV, da ujame dogajanje v filmu, uporablja pa tudi prvoosebni POV, da ujame misli in občutke glavnega junaka, Michaela Corleoneja.
Izbira POV je močno orodje, ki ga lahko filmski ustvarjalci uporabijo za nadzor gledalčeve perspektive in ustvarjanje različnih izkušenj.