Po smrti se Susie postopoma sprijazni s svojim novim obstojem v "vmesnem času". Opazuje svojo družino, sošolce in prijatelje, kako živijo brez nje. Susiejina perspektiva se spremeni iz nedolžne opazovalke v bolj zrelo in razumevajočo dušo.
Njena sprememba je najbolj očitna v načinih interakcije s svojimi najdražjimi. Na začetku se težko sporazumeva z njimi in se počuti izolirano od njihovih življenj. Ko pa zgodba napreduje, se Susie nauči doseči svojo družino in prijatelje prek sanj, spominov in vizij.
Poleg tega se Susie vedno bolj zaveda pomena lastnega življenja in smrti. Začne razumeti, kako pomembno je ceniti vsak trenutek in živeti polno. Ta novo odkrita modrost oblikuje njene interakcije z drugimi in ji omogoča, da najde zaključek in ozdravitev.
Do konca romana je Susie sprejela svojo vlogo opazovalke in zaščitnice. Spoznala je namen svojega obstoja vmes in se naučila najti veselje v povezavah, ki jih vzpostavlja. Susiejina preobrazba iz nedolžne deklice v modro in sočutno dušo je ena osrednjih tem romana in služi kot opomin na globoke spremembe, ki jih lahko prineseta življenje in smrt.