1. Tehnika: Sodniki ocenjujejo plesalčeve tehnične sposobnosti, vključno s pravilno izvedbo korakov, gibanjem telesa, poravnavo, prožnostjo, ravnotežjem, nadzorom in koordinacijo.
2. Umetnost in interpretacija: Sodniki ocenjujejo, kako dobro plesalec prenaša čustva, značaj in umetniški namen v ozadju plesa. Iščejo močne izvajalske sposobnosti, kot so obrazna mimika, geste in splošna interpretacija koreografije.
3. Koreografija: Sodniki ocenjujejo kreativnost in izvirnost koreografije. Upoštevajo dejavnike, kot so uporaba prostora, prehodi, dinamična zaporedja in celotna kompozicija.
4. Muzikalnost: Sodniki so pozorni na to, kako dobro je plesalec usklajen z glasbo, izraža njen ritem, fraziranje in muzikalnost.
5. Predstavitev in izvedba: Sodniki opazujejo plesalčevo odrsko prisotnost, raven energije, samozavest in celotno predstavitev. Ocenjujejo, kako dobro plesalec pritegne občinstvo in drži njegovo pozornost skozi celoten nastop.
6. Težavnost in tveganje: Nekateri sodniki lahko ocenijo tudi stopnjo težavnosti izvedenih korakov in gibov glede na stopnjo tveganja, ki je vključena v koreografijo.
7. Splošen vtis: Sodniki ustvarijo splošen vtis o plesalčevem nastopu, pri čemer upoštevajo vse zgoraj omenjene elemente in celovito ocenijo njihovo spretnost, umetnost in nastop na odru.
Pomembno je vedeti, da je ocenjevanje plesa pogosto subjektiven proces in da lahko različni sodniki različnim kriterijem dajo različne ravni poudarka. Posebna merila ocenjevanja so lahko navedena tudi v smernicah tekmovanja ali pa jih zagotovijo organizatorji.