- Afriški ritmi: Klubska plesna glasba črpa svoje ritmične temelje iz tradicionalne afriške glasbe, v glavnem vsebuje poliritme, sinkopirane takte in vzorce klicev in odgovorov.
- Afro-karibski vplivi: Zvrsti, kot so Salsa, Merengue in Reggae, so vključevale afriške ritme in melodije ter vplivale na razvoj klubske plesne glasbe na Karibih in drugod.
2. Disko in funk v sedemdesetihletih
- Razdobje diska: Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila priča vzponu disko glasbe, za katero so značilni ponavljajoči se plesno usmerjeni ritmi, izrazite bas linije, razkošni godalni aranžmaji in vzpenjajoči se vokali.
- Funk Connection: Funk glasba, znana po živahnih basih, sinkopiranih ritmih in družbeno ozaveščenih besedilih, je prav tako igrala pomembno vlogo pri oblikovanju ritmične strukture klubske plesne glasbe.
3. Evropska elektronska glasba
- Krautrock: Nemške eksperimentalne skupine, kot so Kraftwerk, Tangerine Dream in Can, so razvile elektronske glasbene sloge, znane kot Krautrock, ki mešajo elektronske zvoke z rock strukturami.
- Italijanska diskoteka: V poznih 70. letih prejšnjega stoletja so italijanski producenti začeli mešati disko z elektronskimi zvoki, kar je vodilo do uspešnic, kot je »Love To Love You Baby« Giorgia Moroderja.
4. Vzpon hišne glasbe v Chicagu in Detroitu
- Chicago House: Chicago House glasbo, ki so jo v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja razvili DJ-ji, kot sta Frankie Knuckles in Ron Hardy, se je osredotočala na ponavljajoče se 4/4 takte, močne bas linije in vokalne vzorce.
- Detroit Techno: Detroit Techno, ki je nastal v istem času, je vključeval bolj futuristične in eksperimentalne zvoke, za katere so značilne zapletene elektronske melodije in kompleksni ritmi.
5. Globalna širitev elektronske plesne glasbe
- Britanska rave scena: V poznih 80. letih je prišlo do eksplozije britanske rave scene, kjer so DJ-ji predvajali mešanico housa in tehna, pogosto na srečanjih na prostem in zabavah v skladiščih.
- Globalni vpliv: Elektronska plesna glasba (EDM) se je začela širiti po vsem svetu, z lokalnimi scenami, ki so se razvile v Evropi, Aziji in Ameriki, pri čemer je vsaka žanru dodala svoje kulturne vplive.
6. Podzvrsti in tehnološki razvoj
- Podzvrsti: Z leti se je klubska plesna glasba razširila na številne podzvrsti, kot so trance, boben in bas, dubstep, elektro, minimal in druge, od katerih ima vsaka svoje edinstvene značilnosti.
- Tehnološki napredek: Napredek v tehnologiji glasbene produkcije je DJ-jem in producentom omogočil, da ustvarijo vedno bolj zapletene in kompleksne zvočne krajine, s čimer premikajo meje klubske plesne glasbe.
Če povzamemo, klubska plesna glasba je nastala iz združitve afriških in afro-karibskih ritmov z vplivi evropske elektronske glasbe, zlasti diska, funka, krautrocka ter zgodnjega housa in tehna. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je postal svetovni fenomen in se še naprej razvija in diverzificira, zahvaljujoč tehnološkim inovacijam in ustvarjalnosti DJ-jev in producentov po vsem svetu.