Vključuje kombinacijo strukturiranih elementov, kot so glasbene teme, zaporedja akordov in utori, s trenutki improvizacije in spontane interakcije med glasbeniki.
Ključne komponente pripravljene improvizacije:
1. Struktura in priprava :
Glasbeniki se vnaprej dogovorijo o določenih glasbenih parametrih, vključno s strukturami akordov, tempom in glasbenimi oblikami (kot so melodije ali ritmični vzorci). To je podlaga za improvizirane dele.
2. Repertoar in gradivo :
Glasbeniki lahko črpajo iz skupnega glasbenega repertoarja ali predhodno vajenega materiala kot osnove za improvizacijo. Ti znani elementi zagotavljajo skupni jezik in izhodišče za spontano interakcijo.
3. Signali in znaki :
Uveljavljeni signali, kretnje ali znaki med glasbeniki kažejo na prehode, spremembe tem ali premike v izvedbi. Ti znaki zagotavljajo raven koordinacije in skladnosti, hkrati pa omogočajo improvizacijo znotraj dogovorjenih struktur.
4. Poslušanje in interakcija :
Pripravljena improvizacija daje velik poudarek aktivnemu poslušanju in interakciji med glasbeniki. Izvajalci se odzivajo in gradijo na glasbenih prispevkih drug drugega ter ustvarjajo dinamično prepletanje idej.
5. Glasbeni besednjak in jezik :
Glasbeniki, vključeni v pripravljeno improvizacijo, si delijo skupen glasbeni besednjak, ki ga sestavljajo ponavljajoči se motivi, ritmični vzorci in melodične fraze. Ta skupni jezik olajša komunikacijo in skladnost med improviziranimi deli.
6. Spontanost in pripravljenost na tveganje :
Medtem ko so nekateri elementi načrtovani, pripravljena improvizacija pušča prostor spontanosti in individualnemu izražanju. Glasbeniki sprejmejo nepredvidljivo in tvegajo z uvajanjem novih idej, variacij in interpretacij v trenutku.
7. Vključevanje občinstva :
Pripravljena improvizacija lahko ustvari občutek skupne ustvarjalnosti in povezanosti z občinstvom. Element presenečenja in organsko odvijanje glasbe ohranja poslušalce angažirane in potopljene v izvedbo.