1. Komična ironija:Igra uporablja situacijsko ironijo, kjer se liki ne zavedajo pomembnih informacij, ki jih občinstvo pozna. To ustvarja šaljive primere, ko se liki odzovejo drugače od pričakovanj občinstva. Na primer, ko se Bertram z grozo odzove na novico o Helenini smrti, se občinstvo zaveda njene zvijače in se zdi njegova pretirana žalost zabavna.
2. Preobleka:Helenina preobleka v Diano poveča dramsko napetost igre in ji omogoči učinkovitejše manipuliranje z dogodki. Ta naprava vodi do napačnih identitet, nesporazumov in povečanega občutka spletk.
3. Besedna igra in besedne igre:Shakespeare uporablja humor z besedno igro, besednimi igrami in nesramnimi šalami. Te duhovite izmenjave dajejo komično olajšanje sredi resnih elementov zapleta igre.
4. Vzporedni zapleti:Predstava prikazuje vzporedne zaplete, ki vključujejo razmerje Helene in Bertrama ter zgodbo francoskega dvora, ki se križata in vplivata druga na drugo. Ta struktura ustvarja dinamično in večplastno pripoved.
5. Dvorna ljubezen in romantika:"All's Well That Ends Well" raziskuje teme dvorne ljubezni in romantike. Helenina neomajna ljubezen do Bertrama in njeno prizadevanje, da bi osvojila njegovo srce, vodita osrednji konflikt in razrešitev.
6. Ljubezen kot zdravilna sila:Predstava predstavlja transformativno moč ljubezni. Helenina ljubezen močno vpliva na Bertrama, kar vodi v njegovo osebno rast in odrešitev.
7. Vloge spolov:Predstava raziskuje družbena pričakovanja in omejitve žensk. Helenino kljubovanje tem pričakovanjem in njeno aktivno prizadevanje za Bertrama izzivata konvencije o spolih.
8. Tragikomedija:"All's Well That Ends Well" vsebuje tako elemente komedije kot tragedije. Medtem ko se na koncu konča srečno, ima igra resen konflikt, nesporazume in trenutke obupa pred razrešitvijo.
Te dramske tehnike združujejo, da ustvarijo živahno, zabavno in razmišljanje spodbujajočo igro, ki se poglablja v teme ljubezni, zvestobe in samoodkrivanja.