1. Tehnika :Doréjeve ilustracije so zelo podrobne in realistične, uporabljajo različne tehnike, kot so jedkanica, graviranje in lesorezi. Upodobil je natančne linije, senčenje in teksture, da bi ustvaril občutek globine in tridimenzionalnosti. Blake pa je uporabil bolj slikarski slog, ki je združeval akvarel, pero in črnilo ter jedkanico. Njegove ilustracije so pogosto manj podrobne, a bolj ekspresivne, s krepkimi črtami in barvnimi odtenki.
2. Sestava :Doréjeve kompozicije so običajno veličastne in panoramske, pogosto zajemajo cele prizore ali pokrajine v enem kadru. Natančno pozornost je posvetil razporeditvi in pozicioniranju figur in predmetov, kar je ustvarilo občutek dramatike in gibanja. Blakeove kompozicije so pogosto bolj intimne, osredotočene na posebne trenutke ali interakcije med liki. Njegove ilustracije so pogosto bolj simbolične in manj dobesedne v interpretaciji besedila.
3. Perspektiva :Doréjeve ilustracije pogosto zaznamujejo jasna perspektiva, ki vodi gledalčev pogled skozi prizor ter pritegne pozornost na pomembne elemente in dogodke. Blakeove ilustracije pa pogosto uporabljajo nenavadne perspektive, visoke zorne kote ali nekonvencionalne kote, da ustvarijo bolj subjektivno in osebno izkušnjo za gledalca.
4. Simbolizem :Medtem ko sta oba umetnika v svojih ilustracijah uporabljala simboliko, so Doréjevi simboli bolj konvencionalni in lahko prepoznavni ter se opirajo na tradicionalno versko ikonografijo in srednjeveške podobe. Blake je po drugi strani uporabil bolj osebno in samosvojo simboliko, ki je vključevala elemente iz lastne mitologije in vizionarskih izkušenj.
V bistvu Doréjeve ilustracije zaznamujejo njihova prefinjena tehnika, velike kompozicije in poudarek na realizmu, medtem ko Blakeove ilustracije zajemajo izrazitejši slog, simbolni jezik in nekonvencionalne perspektive, ki odražajo različne umetniške vizije in interpretacije teh dveh mojstrskih umetnikov.