Glavne teme Soneta 18 so:
Ljubezen: Pesem je slavljenje ljubezni in lepote govorčeve ljubljene. Govornik je popolnoma navdušen nad svojo ljubljeno in verjame, da je najlepša in najbolj popolna oseba na svetu.
Narava: Govorec uporablja naravo kot metaforo za lepoto in popolnost svoje ljubljene. Primerja jo s poletnim dnem, vrtnico in draguljem.
Nesmrtnost: Govornik verjame, da lepota njegove ljubljene ne bo nikoli zbledela, tudi po njeni smrti. Pravi, da bo njena lepota »večno poletje« in da bo »živela v lepoti svojega videza«.
Sonet 73 Williama Shakespeara je bolj mračna in refleksivna pesem. Gre za govorčevo razmišljanje o lastni smrtnosti in neizogibnosti smrti. Sonet se začne z besedo govornika, da je "utrujen od vseh teh", kar pomeni, da je utrujen od življenja in sveta. Nadaljuje, da bi raje umrl kot živel v svetu, kjer je vse začasno in se spreminja.
Glavne teme Soneta 73 so:
Smrtnost: Pesem je meditacija o govorčevi lastni smrtnosti in neizogibnosti smrti. Govorec se zaveda, da se stara in da bo na koncu umrl.
Nestalnost: Govornik razmišlja o minljivosti življenja in sveta. Pravi, da je vse podvrženo spremembam in propadu ter da nič ne traja večno.
Želja po smrti: Govorec izrazi željo po smrti, češ da bi raje umrl kot živel v svetu, kjer je vse začasno in se spreminja.
Primerjava in kontrast:
Čeprav sta oba soneta istega avtorja, imata zelo različni temi. Sonet 18 je veselo praznovanje ljubezni in lepote, medtem ko je sonet 73 mračna in razmišljujoča meditacija o smrtnosti in minljivosti. Sonet 18 je poln upanja in optimizma, medtem ko je sonet 73 poln obupa in pesimizma. Vendar sta oba soneta lepi in ganljivi umetniški deli, ki ponujata vpogled v človeško izkušnjo.