Preobrazba: Govorec v sonetu izrazi čudež nad tem, kako se lahko njegova ljubljena spreminja in razvija, tako fizično kot čustveno. Čudi se, kako se zdi, da čas zanju teče drugače in kako njuna ljubezen presega meje običajnih človeških izkušenj.
Iskanje lepote: Sonet slavi tudi lepoto in govorčevo željo, da jo ujame in ohrani. Svojo ljubljeno primerja z umetniškim delom in uporablja bogate, žive podobe, da opiše telesno lepoto, ki ga privlači. Sonet poudarja napetost med minljivo naravo lepote in govorčevo željo, da bi trajala večno.
Moč ljubezni: Sonet 40 se dotika tudi moči ljubezni in njene sposobnosti, da preobrazi in povzdigne tako govorca kot ljubljenega. Govornik trdi, da se zaradi njegove ljubljene počuti bolj vrednega in sposobnega, kot bi bil sicer, s poudarkom na preobrazbeni moči ljubezni.
Sklep: Sonet 40 je pričevanje o trajnih temah preobrazbe, iskanja lepote in moči ljubezni. Shakespeare mojstrsko prepleta te teme skupaj in ustvarja sonet, ki je hkrati oseben in univerzalen, ki odmeva med bralci skozi čas.