1. Restavratorstvo:
- Ta zamisel je bila osredotočena na prepričanje, da so se verske resnice sčasoma pokvarile in jih je treba obnoviti. Reformatorji so želeli obnoviti "izvirne" resnice in prakse krščanstva, saj so verjeli, da so bile izgubljene zaradi človeške napake in institucionalne korupcije.
2. Individualizem in osebne izkušnje:
- Mnoga reformna gibanja so poudarjala pomen individualnih verskih izkušenj in osebnega občestva z božanskim. Zavrnili so zamisel o verski avtoriteti, ki temelji zgolj na tradiciji ali institucionalnih hierarhijah. Namesto tega so verjeli, da imajo lahko posamezniki neposredno in pristno povezavo z Bogom.
3. Svetopisemska kritika in zgodovinski kontekst:
- Nekateri reformatorji so zahtevali kritično preučitev Svetega pisma z uporabo zgodovinske in kontekstualne analize za razumevanje njenih naukov. To je privedlo do globljega razumevanja Svetega pisma in odmika od dobesednih razlag k bolj simboličnim in metaforičnim razlagam.
4. Socialna pravičnost in aktivizem:
- Mnoga reformna gibanja, kot je gibanje Social Gospel, so poudarjala pomen socialne pravičnosti, enakosti in sočutja. Reformatorji so verjeli, da verska vera ne bi smela biti izražena samo v osebni predanosti, ampak tudi v družbenem delovanju za reševanje družbenih vprašanj, kot so revščina, neenakost in nepravičnost.
5. Pluralizem in strpnost:
- Nekateri reformatorji so se zavzemali za večji verski pluralizem in strpnost, pri čemer so trdili, da lahko različne verske tradicije vsebujejo dragocene vpoglede in da morajo posamezniki svobodno izvajati svojo vero brez strahu pred preganjanjem. Ta ideja je izpodbijala tradicionalne predstave o verski ekskluzivnosti in spodbujala spoštovanje drugih sistemov prepričanj.
6. Novi pogledi na Sveto pismo:
- Reformna gibanja so pogosto uvajala inovativne razlage svetega pisma, poudarjala prej spregledane odlomke ali na novo razlagala znane zgodbe, da bi izluščila nove duhovne vpoglede in nauke.
7. Ekumenizem in medverski dialog:
- Nekatera gibanja so spodbujala sodelovanje in dialog med različnimi krščanskimi veroizpovedmi in celo drugimi verskimi tradicijami. Ta ekumenski pristop je skušal najti skupno točko in spodbujati razumevanje med različnimi verskimi skupinami.
Verske ideje, povezane s temi reformnimi gibanji, so imele pomemben vpliv na krajino krščanstva in drugih ver v 19. stoletju. Izpodbijali so uveljavljene doktrine, vplivali na teološko misel in prispevali k nenehnemu razvoju verskih praks in družbenega aktivizma.