Pozni barok (1650-1750) opazil premik k bolj homofoničnemu slogu skladanja, v katerem eno melodično linijo spremljajo akordi. Skladatelji tega obdobja so George Frideric Handel, Antonio Vivaldi in Domenico Scarlatti.
Tukaj je nekaj posebnih razlik med zgodnjim in poznim barokom:
* Tekstura: Zgodnja baročna glasba je pogosto bolj kontrapunktna, z več melodičnimi linijami, ki se prepletajo in prepletajo druga z drugo. Poznobaročna glasba je bolj verjetno homofonična, z eno glavno melodijo, ki jo spremljajo akordi.
* Harmonija: Zgodnja baročna glasba pogosto uporablja disonantne harmonije, ki ustvarjajo občutek napetosti in vznemirjenja. Poznobaročna glasba pogosteje uporablja sozvočne harmonije, ki ustvarjajo občutek miru in spokojnosti.
* Ritem: Zgodnjebaročna glasba ima pogosto hiter in živahen tempo. Poznobaročna glasba ima bolj počasen in mogočni tempo.
* Instrumentacija: Zgodnja baročna glasba je pogosto notirana za majhne ansamble, kot so komorne skupine ali solistična glasbila z basso continuo. Poznobaročna glasba je bolj verjetno notirana za velike orkestre.
Seveda so to le splošni trendi. Obstaja veliko izjem od teh pravil, nekateri skladatelji pa so v svoji glasbi celo mešali elemente zgodnjega in poznega baroka.