V Wagnerjevem Gesamtkunstwerku so bili vsi elementi umetniškega ustvarjanja skrbno povezani, da bi drug drugega izboljšali in okrepili. Glasba je imela osrednjo vlogo, vendar je bila prepletena z drugimi umetniškimi komponentami, da bi ustvarila veččutno in celovito izkušnjo za občinstvo.
Cilj Gesamtkunstwerka je bil preseči omejitve posameznih umetniških oblik in doseči višjo raven umetniškega izražanja. Wagner je verjel, da lahko s kombiniranjem različnih umetniških elementov ustvari močnejšo in čustveno vplivnejšo izkušnjo, ki bo očarala občinstvo in ga popeljala v svet umetniškega dela.
Gesamtkunstwerk je postal temeljno načelo v Wagnerjevih operah, zlasti v njegovih kasnejših delih, kot sta Nibelungov prstan in Parsifal. Ta dela so prikazala njegov inovativen pristop k združevanju glasbe, drame in vizualnih elementov, kot so dovršeni odrski dizajni in osvetlitev, za ustvarjanje poglobljenih gledaliških izkušenj.
Wagnerjev koncept Gesamtkunstwerk je močno vplival na razvoj opere in drugih umetniških oblik v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Navdihnilo je druge umetnike in gibanja, kot sta simbolistično gibanje in Bauhaus, da raziščejo podobne zamisli o združevanju in sintetiziranju različnih umetniških elementov za ustvarjanje celostnih in večdimenzionalnih umetniških del.