Tukaj je nekaj načinov, kako bi lahko Shakespearovo občinstvo prepoznalo začetek predstave:
1. Trobene ali bobni: Običaj je bil, da so tik pred začetkom nastopa zaigrale kratke fanfare trobil ali bobnov. To bi takoj pritegnilo pozornost občinstva in signaliziralo, da se bo predstava začela.
2. Prolog ali zbor: Številne Shakespearove igre se začnejo s prologom ali zborom. Prolog je običajno kratek govor, ki ga opravi lik, pogosto znan kot "zbor", ki poda kratek uvod v igro, postavi sceno in vzpostavi osnovni pripovedni kontekst. Občinstvo bi to prepoznalo kot jasen znak začetka predstave.
3. Vstop igralcev: Ko so igralci vstopili na oder, da bi prevzeli svoje vloge, so to pogosto storili na ceremonialen ali ritualen način. Občinstvo bi ta premik na odru razumelo kot znak, da se predstava uradno začenja.
4. Sodelovanje občinstva: V Shakespearovem času je imela publika v predstavi veliko bolj interaktivno vlogo. Pogosto so sodelovali z igralci in liki z verbalnimi odzivi, vzklikanjem in smehom. Povečanje udeležbe občinstva na začetku predstave je bil še en znak, da je predstava v teku.
5. Svetlobni pogoji: Medtem ko je bila osvetlitev Shakespearovih gledališč omejena, so nekateri vizualni znaki še vedno lahko signalizirali začetek predstave. Na primer, gledališče Globe, kjer so izvajali številne Shakespearove drame, je imelo odprto streho, ki je podnevi omogočala vstop naravne svetlobe. Predstave so običajno potekale pri dnevni svetlobi in sprememba svetlobnih pogojev ob sončnem zahodu je nakazovala začetek igre.
Pomembno si je zapomniti, da so bili ti znaki bolj niansirani kot današnje konvencije. Poznavanje občinstva z gledališkimi običaji, njihova pozornost na vizualne in slušne namige ter njihovo aktivno ukvarjanje s samo predstavo so prispevali k njihovemu razumevanju, kdaj se Shakespearjeva drama začne.