Shah Waliullah (1703-1762):
* Ponovna razlaga islamskega prava: Poudaril je pomen razuma in razlage (idžtihad) v islamu ter se zavzemal za bolj niansirano razumevanje verskega prava, ki bi se lahko prilagodilo spreminjajočim se časom. To je izpodbijalo toge pravne razlage, ki so prevladovale v tistem času.
* Socialna reforma: Obsodil je družbene krivice in pozval k izboljšanju življenja običajnih muslimanov. Izpostavil je pomen reforme izobraževanja in sociale za krepitev muslimanske skupnosti.
* Politična pomladitev: Zavzemal se je za močno in enotno muslimansko skupnost, ki je bila po njegovem mnenju nujna za upiranje zunanjim grožnjam in ohranjanje islamskih vrednot. Ta poudarek na enotnosti in samozavesti bi lahko razumeli kot poziv k političnemu aktivizmu.
Syed Ahmed Shaheed (1786-1831):
* Nasprotovanje sinkretizmu in inovativnosti: Obsodil je vključevanje neislamskih praks v islam in poudaril nujnost vrnitve k čistosti izvornih islamskih naukov. To stališče, čeprav sporno, je bilo namenjeno čiščenju verske prakse in bi ga lahko obravnavali kot obliko reforme.
* Džihad za versko čistost: Vodil je džihad proti sikhskim vladarjem Pandžaba in trdil, da je treba islam braniti pred grožnjami. Čeprav je ta poudarek na religioznem preporodu in obrambi pred zatiranjem sporen, bi ga lahko razumeli kot obliko družbenega in političnega odpora.
* Razpis za izobraževanje: Zavzemal se je za ustanavljanje islamskih šol (medres), da bi zagotovili širjenje islamskega znanja in verske vzgoje. To zavezanost izobraževanju bi lahko razumeli kot spodbujanje intelektualnega razvoja znotraj muslimanske skupnosti.
Pomembni premisleki:
* Kontekst je pomemben: Ključno je analizirati njihove ideje v njihovem zgodovinskem kontekstu. Te figure so delovale v družbi, ki se spopada s političnimi, družbenimi in verskimi spremembami.
* Progresivno v primerjavi s tradicionalnim: Njihove ideje so bile pogosto prepletene s tradicionalnimi islamskimi vrednotami in prepričanji. Netočno je, če jih preprosto kategoriziramo kot "napredne", ne da bi priznali zapleteno mešanico reformističnih in tradicionalnih elementov v njihovi misli.
* Sporni pogledi: Obe osebnosti sta imeli kontroverzna stališča, njune interpretacije islama in njune reformne metode pa niso bile splošno sprejete.
Skratka, čeprav je mogoče videti, da imata Shah Waliullah in Syed Ahmed Shaheed nekaj "naprednih" elementov v svojih idejah – zlasti v njunem poudarku na razumu, družbeni reformi in izobraževanju –, je pomembno, da k tej kategorizaciji pristopimo z niansami in kontekstualnim zavedanjem. Njihova zapuščina ostaja zapletena, z različnimi interpretacijami njihovih idej, ki se ohranjajo vse do danes.