Kljub materinim opozorilom in vznemirljivi prisotnosti vojakov Brunova radovednost prevlada nad njegovim strahom. Odkrije nenavaden, živahen svet, poln neznanih ljudi, oblečenih v črtaste pižame. Priča je nenavadnim ritualom in rutinam te "kmetije" in postaja vse bolj očaran nad otroki, ki jih vidi skozi ograjo.
To poglavje pomeni prelomnico na Brunovem potovanju. Ni več le otrok, ki se igra; začenja razumeti resničnost položaja svoje družine in skriti svet, ki obstaja tik za njihovimi vrati. Poglavje se konča z Brunovim prvim srečanjem s Shmuelom, še enim fantom njegovih let, ki je na drugi strani ograje. Njuna povezava, čeprav nedolžna in nezavedna, napoveduje poglobitev vezi, ki bo oblikovala preostanek zgodbe.