1. Osredotočite se na opazne pojave: Oba pristopa sta poudarjala pomen preučevanja neposredno opazljivih pojavov.
* Biheviorizem: Osredotočen na preučevanje opazljivega vedenja in njihov odnos do okoljskih dražljajev, pri čemer večinoma zanemarjajo notranje duševne procese.
* Gestalt psihologija: Osredotočen na preučevanje opazljivih vzorcev in konfiguracij v zaznavi in spoznavanju je poudarjanje celote večje od vsote njenih delov.
2. Zavračanje introspekcije: Oba sta zavračala introspekcijo kot zanesljivo metodo preučevanja uma.
* Biheviorizem: Na introspekcijo je gledal kot na subjektivno in nezanesljivo.
* Gestalt psihologija: Trdil je, da je razčlenitev duševnih procesov na njihove osnovne elemente izkrivila pravo naravo zaznavanja in spoznavanja.
3. Poudarek na učenju: Obe šoli mišljenja sta priznavali pomen učenja pri oblikovanju vedenja in duševnih procesov.
* Biheviorizem: Osredotočen na to, kako poteka učenje s povezovanjem in krepitvijo.
* Gestalt psihologija: Poudaril je vlogo vpogleda in prestrukturiranja pri učenju ter predlagal, da učenje ni le kopičenje znanja, temveč proces razumevanja odnosov in vzorcev.
4. Uporabljen fokus: Oba pristopa sta imela vpliv v uporabnih okoljih.
* Biheviorizem: Uporablja se na področjih, kot so terapija, izobraževanje in organizacijsko vedenje.
* Gestalt psihologija: Uporablja se na področjih, kot so psihoterapija, oblikovanje in reševanje problemov.
Pomembno je omeniti, da so kljub tem podobnostim razlike med tema dvema pristopoma veliko večje:
* Biheviorizem: Osredotočen na to, kako zunanji dražljaji vplivajo na vedenje, zanemarjanje notranjih mentalnih procesov.
* Gestalt psihologija: Osredotočen na organizacijo in strukturo zaznave, s poudarkom na vlogi notranjih mentalnih procesov pri oblikovanju naših izkušenj.
Medtem ko sta tako biheviorizem kot gestalt psihologija osredotočena na opazljive pojave in učenje, se bistveno razlikujeta v svojih temeljnih predpostavkah in metodah.