2. Govorec uporablja aktivne glagole za opis subjekta, kot je "razcvet", "uspeh" ali "uspeh".
3. Govorec uporablja besede, ki izražajo občutek veselja, sreče ali optimizma, kot so "čudovito", "očarljivo" ali "vzdigujoče".
4. Govorec uporablja metafore ali primerjave, da zadevo primerja z nečim pozitivnim, kot je »svetilnik upanja« ali »sončni žarek«.
5. Govorec uporablja jezik, ki je vključujoč in spoštljiv ter se izogiba negativnim stereotipom ali posploševanjem.