V drami "Macbeth" Williama Shakespeara je Macbeth lik, ki ga vodita ambicija in želja po moči. Po srečanju s tremi čarovnicami, ki mu prerokujejo, da bo postal kralj, se Macbeth poda na neusmiljeno potovanje, da bi izpolnil njihove napovedi.
Vrstica "dve resnici" se verjetno nanaša na prerokbe čarovnic. Najprej razglasijo, da bo Macbeth tan Cawdorja, kar se hitro uresniči. Nato napovedujejo, da bo sčasoma postal škotski kralj.
Macbethov odgovor, "Dve resnici sta povedani / Kot srečni prologi k naraščajočemu dejanju / Cesarske teme," nakazuje, da te prerokbe vidi kot pozitivno znamenje, uvod v njegove velike ambicije. Na izpolnitev teh prerokb gleda kot na uvodna dejanja, ki vodijo do njegovega končnega cilja, postati kralj.
Z izjavo, da te prerokbe služijo kot prolog, Macbeth namiguje, da bodo dogodki, ki bodo sledili, prav tako pomembni in pomembni ter bodo pripeljali do velikega vrhunca njegovih imperialnih ambicij.
Ta stran dokazuje Macbethovo prvotno zaupanje v besede čarovnic in njegovo naraščajoče zaupanje v lastno sposobnost, da doseže veličino. Ko pa se igra odvija, Macbethova dejanja, ki jih vodi njegova želja po moči, pripeljejo do tragičnega padca, zaradi česar je ta interpretacija "dveh resnic" ironična.