Formalizem je matematična filozofija, ki poudarja strogost matematičnih dokazov namesto njihove interpretacije. Formalisti verjamejo, da je matematika čisto formalni sistem, ki ga je mogoče opisati z nizom aksiomov in pravil, in da pomen matematičnih izjav ni pomemben za njihovo resničnost.
Primer formalizma v matematiki je uporaba aksiomatskih sistemov. Aksiomatski sistem je niz aksiomov, ki so izjave, za katere se domneva, da so resnične, in pravil sklepanja, ki so pravila, ki omogočajo izpeljavo novih izjav iz aksiomov. Aksiomatske sisteme je mogoče uporabiti za definiranje matematičnih struktur, kot so skupine, obroči in polja, ter izreke je mogoče izpeljati iz aksiomov z uporabo pravil sklepanja. Na ta način je mogoče ugotoviti resničnost matematičnih izjav, ne da bi bilo treba razlagati njihov pomen.
V filozofiji:
V filozofiji je formalizem stališče, da je pomen izjave v celoti določen z njeno logično obliko. To pomeni, da je pomen izjave neodvisen od konteksta, govorca in občinstva.
Primer formalizma v filozofiji je delo logika Gottloba Fregeja. Frege je trdil, da je pomen stavka določen z načinom, kako so njegovi deli razporejeni, in ne z načinom, kako se uporablja v jeziku. Na primer, stavek "Mačka je na preprogi" ima enak pomen ne glede na to, kdo ga izreče, komu je izrečen ali v kakšnem kontekstu je izrečen.
V umetnosti in literaturi:
Formalizem je miselna šola v umetnosti in literaturi, ki poudarja pomen oblike pred vsebino. Formalisti verjamejo, da je primarni cilj umetnosti in literature ustvariti lep ali estetsko prijeten predmet in da pomen umetniškega ali literarnega dela ni pomemben za njegovo vrednost.
Primer formalizma v umetnosti je delo slikarja Vasilija Kandinskega. Kandinski je verjel, da je cilj umetnosti ustvariti harmonično kompozicijo barv in oblik ter da pomen slike ni pomemben za njeno umetniško vrednost.