- Pogled:"Dve gospodinjstvi, obe enaki po dostojanstvu, v pošteni Veroni, kjer postavljamo našo sceno"
- Zvok:"Ko bo umrl, ga vzemi in izsekaj v majhne zvezde, in naredil bo obraz nebes tako lep, da bo ves svet zaljubljen v noč in ne bo častil žarkega sonca."
- Vonj:"Kaj je v imenu? Tisto, kar imenujemo vrtnica, s katero koli drugo besedo bi dišalo tako sladko."
- Okus:"O, ona uči bakle, da gorijo svetlo! Zdi se, da visi na licu noči kot bogat dragulj v ušesu Etiopca."
- Dotik:"Moje ustnice, dva zardela romarja, pripravljene stojijo, da z nežnim poljubom zgladijo ta grob dotik."
Z uporabo čutnega jezika Shakespeare prikliče žive podobe in pritegne bralčeve čute ter jim omogoči, da igro izkusijo na globlji ravni.