- "Dve gospodinjstvi, obe enaki po dostojanstvu," poudarja enakost med Montaguejevimi in Capuletovimi, kar nakazuje, da njun konflikt ne izhaja iz kakršne koli inherentne večvrednosti, temveč iz nesmiselnega ponosa in rivalstva. Pridevnik "enaki" poudarja njuno skupno odgovornost v tragičnem sporu, ki sledi.
- "Od starodavne zamere do novega upora," ugotavlja dolgotrajno naravo konflikta, kar nakazuje, da je globoko zakoreninjen in se prenaša skozi generacije. Beseda "upor" pomeni uporniško vstajo, ki krepi občutek nereda in kaosa.
- "Kjer civilna kri naredi civilne roke nečiste," uporablja močne podobe za opis prelivanja krvi in nasilja, ki sta posledica spora. Beseda "civilni" je tukaj uporabljena v dvojnem pomenu, saj se nanaša tako na konflikt v mestu (državljanska vojna) kot na umaževanje rok s krvjo sodržavljanov. Ta dikcija poudarja tragične posledice spora in prekinitev družbene harmonije.
- "Od naprej usodna ledja teh dveh sovražnikov," uvaja nesrečno romanco med Romeom in Julijo, ki jo predstavlja kot posledico trajajočega konflikta. Uporaba besede "usoden" namiguje, da sta zaljubljenca že od samega začetka obsojena na propad in da je njuno razmerje usojeno, da se tragično konča.
- "Dvojica zaljubljenih ljubimcev si vzame življenje," uporablja metaforo dveh zaljubljenih zaljubljencev, katerih usodi sta prepleteni in se tragično končata. Besedna zveza "star-crosed" namiguje, da je njuna ljubezen obsojena na propad zaradi nebesnih sil, ki niso pod njunim nadzorom, kar dodaja občutek neizogibnosti njunemu padcu.
Te skrbno izbrane besede in besedne zveze ustvarijo v prologu slovesno in sluteče vzdušje ter občinstvo pripravijo na prihajajoče tragične dogodke. Dikcija predstave vzpostavlja občutek neizogibnosti in obsojene usode protagonistov, s čimer pripravlja oder za odvijajočo se tragedijo.