Konativni procesi so tisti, ki so povezani z voljo in hotenjem, kot so želje, nameni in odločitve. Vključujejo aktivno zasledovanje ciljev in regulacijo vedenja. Konativne procese pogosto primerjamo s kognitivnimi procesi, ki so povezani z intelektom in pridobivanjem znanja, kot so zaznavanje, spomin in sklepanje.
Kognitivna procesi so tisti, ki sodelujejo pri pridobivanju, obdelavi in uporabi znanja. Vključujejo zaznavanje, pozornost, spomin, mišljenje in reševanje problemov. Kognitivne procese pogosto primerjamo s konativnimi procesi, ki so vključeni v regulacijo vedenja in zasledovanje ciljev.
Na splošno se konativni procesi bolj ukvarjajo s praktičnimi vidiki duševnega življenja, medtem ko se kognitivni procesi bolj ukvarjajo s teoretičnimi vidiki. Vendar sta ti dve vrsti procesov tesno prepleteni in na kompleksen način delujeta drug na drugega. Na primer, konativni procesi lahko vplivajo na kognitivne procese z usmerjanjem pozornosti in motivacije, medtem ko lahko kognitivni procesi vplivajo na konativne procese z zagotavljanjem znanja in vpogledov, ki lahko pomagajo pri usmerjanju vedenja.
Tu je nekaj primerov konativnih in kognitivnih procesov:
Konativni procesi:
* Želje
* Nameni
* Odločitve
* Cilji
* Motivacija
* Regulacija vedenja
Kognitivni procesi:
* Zaznavanje
* Pozor
* Spomin
* Razmišljanje
* Utemeljitev
* Reševanje problemov
* Pridobivanje znanja
Pomembno je omeniti, da razlika med konativnimi in kognitivnimi procesi ni vedno jasna. Nekateri duševni procesi lahko vključujejo konativne in kognitivne elemente. Na primer, na odločitev za določeno dejanje lahko vplivajo tako želje (konativne) kot prepričanja (kognitivna).
Kljub prekrivanju obeh vrst procesov je lahko razlikovanje med konativnimi in kognitivnimi procesi koristen način za razumevanje različnih načinov delovanja uma.