Posebna zgodba: Symphonie fantastique ni le zbirka abstraktnih glasbenih stavkov, temveč pripoveduje specifično zgodbo. Berlioz je poskrbel za podroben program, ki pojasnjuje pripoved za vsakim stavkom in poslušalcem omogoča spremljanje čustvenega potovanja skladateljevega protagonista.
Opisni naslovi: Vsak stavek simfonije nosi opisni naslov, ki namiguje na potek zgodbe. Na primer, prvi stavek ima naslov »Rêveries – Passions« (Sanjarije – Strasti), drugi je »Un bal« (Žoga), tretji pa »Scène aux champs« (Scena na poljih). Ti naslovi ponujajo glasbene namige o dogodkih in čustvih, ki se odvijajo v vsakem stavku.
Glasbena predstavitev čustev: Berliozova uporaba orkestralnih barv in glasbenih tem učinkovito prikazuje različna čustva in dogodke, omenjene v programu. Na primer, v četrtem stavku z naslovom "Marche au supplice" (Marš na oder) ritem pesante, zlovešča melodija in težka instrumentacija ustvarijo občutek groze in tragedije.
Posebni liki in prizori: Program predstavi določene like, kot sta ljubljena ženska in protagonistov alter ego, in jih postavi v opisne prizore, kot so ples, pastoralno okolje in čarovniški sabat. Ti elementi krepijo pripovedni vidik simfonije.
Unity Through Leitmotifs: Berlioz uporablja glasbene teme ali leitmotive, da predstavi posebne ideje ali like skozi celotno simfonijo. Na primer, idée fixe, ponavljajoča se melodija, simbolizira ljubljeno žensko in njeno prisotnost v mislih protagonista.
S tesnim prepletanjem glasbe z zunajglasbeno pripovedjo Symphonie fantastique briše meje med čisto abstraktno glasbo in bolj eksplicitnimi oblikami glasbenega pripovedovanja. Zaradi teh programskih značilnosti izstopa kot eden od odločilnih primerov programske glasbe v obdobju romantike.