Kaj ima v mislih Romeo, ko pravi, da je ljubezen dim, narejen s hlapi vzdihljajev, ki se očisti ogenj, ki iskri v zaljubljenih očeh, razdražene morje, nahranjene ljubeče solze?

V tej slavni vrstici iz Romea in Julije Williama Shakespeara Romeo opisuje ljubezen kot močno in nestanovitno silo, ki je hkrati strastna in uničujoča. Ljubezen primerja z dimljeno meglo, ki je sestavljena iz vzdihov in solz zaljubljenih, ter z ognjeno iskro, ki jo prižge to močno čustvo. V tem opisu je prisotno tudi morje, ki se pogosto uporablja kot simbol kaosa in nestabilnosti, Romeo pa nakazuje, da je ljubezen burna sila, ki lahko hrani in uničuje. Na splošno ta odlomek izraža kompleksno naravo ljubezni kot transformativne izkušnje, ki je hkrati lepa in nevarna.