Ko hamlet reče Ofeliji tisti, ki so že poročeni, bodo vsi razen enega živeli iii i 128, kaj pravzaprav pravi?

V tej vrstici iz Hamletovega slavnega samospeva »Biti ali ne biti« Hamlet ne govori neposredno Ofeliji. Razmišlja o eksistencialnem vprašanju, ali je bolje prenašati tegobe življenja ali iskati osvoboditev s smrtjo. Sklicevanje na »tisti, ki so že poročeni, bodo vsi razen enega živeli« (III. dejanje, I. prizor, vrstice 128–129) je del Hamletovega širšega razmišljanja o človekovem stanju ter izzivih in odgovornostih, ki prihajajo z življenjem.

Hamletovo izjavo o poroki je mogoče razlagati na več načinov. Na eni ravni bi ga lahko razumeli kot komentar o neizogibnosti smrti. Hamlet nakazuje, da je ne glede na zakonski stan ali druge okoliščine smrt na koncu neizogibna za vse, razen za eno osebo. Ta interpretacija se ujema z osnovno temo samospeva, ki se spopada s strahom pred smrtjo in negotovostjo tega, kar sledi.

Druga možna razlaga je, da Hamlet izraža zavist ali obžalovanje do tistih, ki so že poročeni. Morda meni, da zakon ponuja občutek stabilnosti, druženja in izpolnjenosti, ki mu manjka v lastnem življenju. Ta interpretacija je povezana s Hamletovim kompleksnim čustvenim stanjem skozi igro, za katero so značilni občutki izoliranosti, melanholije in razočaranja.

Konec koncev je Hamletova izjava o poroki odprta za več interpretacij in služi za obogatitev splošne kompleksnosti in globine samospeva. Odseva Hamletovo introspektivno naravo in globino njegove filozofske kontemplacije, ko se spopada s temeljnimi življenjskimi vprašanji.