Satira poslovnega sveta:
* Birokracija in neosebnost: Zgodba kritizira dehumanizirajočo naravo delovnega mesta, kjer posameznike obravnavajo kot zobnike v stroju in ne kot ljudi. Pripovedovalčeva obsedenost z učinkovitostjo in njegova nezmožnost razumevanja Bartlebyjevega pasivnega odpora poudarja to temo.
* Urad za "mrtvo pismo": Sama postavitev simbolizira brezživljenje in stagnacijo odvetniškega poklica, ki predstavlja sistem, ki je hkrati ključen in navsezadnje nesmiseln. "Mrtve črke" predstavljajo ogromno dela, ki je zakopano in pozabljeno, kar odraža nesmiselnost številnih vidikov poslovanja.
* Kapitalizem in dobiček: Zgodba namiguje na družbene neenakosti, ki obstajajo v kapitalističnem sistemu. Medtem ko pripovedovalec uspeva, je Bartleby potisnjen na marginaliziran položaj in predstavlja stisko tistih, ki so izkoriščani za dobiček.
Satira človeškega stanja:
* Odtujenost in izolacija: Bartlebyjev pasivni odpor in zavračanje sodelovanja v svetu okoli sebe sta simbol eksistencialne izolacije in nesmiselnosti, ki ju doživljajo mnogi posamezniki. Njegova izjava "Raje ne bi" povzema ta občutek odtujenosti in umika.
* Narava identitete in namena: Bartlebyjeva skrivnostna preteklost in pomanjkanje jasne motivacije postavljata pod vprašaj naravo identitete in namena. Predstavlja človeški boj za iskanje smisla v kaotičnem in brezbrižnem vesolju.
* Sočutje in empatija: Pripovedovalčev boj, da bi razumel Bartlebyja, in njegov končni neuspeh, da bi se z njim povezal, razkrivata omejitve človeškega sočutja in empatije. Zgodba spodbudi bralce, da razmislijo o lastnih odzivih na trpljenje drugih.
Na splošno je "Bartleby the Scrivener" poglobljeno raziskovanje poslovnega sveta in človeških razmer. Kritizira dehumanizirajoče vidike sodobnega življenja, hkrati pa priznava inherentne težave pri razumevanju in povezovanju z drugimi. Melvillova satira je subtilna in večplastna ter vabi bralce, da se ukvarjajo s kompleksnostjo človeškega obstoja in izzivi krmarjenja v svetu, ki se pogosto zdi zatiralsko in brezbrižno.