Evo zakaj:
* Dejstva kot temelj: Karikature pogosto črpajo iz resničnih dogodkov, političnih osebnosti in aktualnih tem. Ta dejstva uporabljajo kot odskočno desko za svoje komentarje.
* Mnenje kot gonilna sila: Risanke so same po sebi subjektivne. Uporabljajo pretiravanje, simboliko in humor, da predstavijo določeno stališče do dejstev. Njihov cilj je spodbuditi razmišljanje in razpravo, ne pa nujno predstaviti nevtralne informacije.
* Vizualni jezik: Risanke komunicirajo z edinstvenim jezikom podob, pri čemer pogosto uporabljajo satiro, ironijo in karikaturo, da izrazijo svojo poanto. Ta vizualni jezik inherentno nosi umetnikovo perspektivo.
Pomislite na to takole:
* Poročilo lahko preprosto navaja, da je politik podal kontroverzno izjavo.
* Politična karikatura pa bi lahko upodabljala politika kot klovna, ki daje nesmiselno izjavo, da bi izrazila umetnikovo mnenje, da je izjava neumna ali zavajajoča.
Čeprav politične karikature kot osnovo uporabljajo resnične dogodke, so navsezadnje izraz umetnikovega mnenja in interpretacije teh dogodkov.