Na začetku je šokiran in nekoliko odporen:
* Spominja se Boba kot Soca, ki je napadel njega in Johnnyja. Ta spomin v njem vzbuja strah in jezo.
* Vidi močan kontrast med Bobovo podobo v letopisu in tem, kako se ga spominja. Letopis predstavlja sliko "popolnega" Soca, nasmejanega in na videz nedolžnega, ki je v nasprotju z njegovim lastnim doživljanjem Boba kot nasilneža.
Čuti občutek krivde in sramu:
* Spozna, da je bil Bob resnična oseba z življenjem, ki presega njun boj. Slika počloveči Boba, zaradi česar se zdi manj kot zlobnež in bolj kot žrtev.
* Zaveda se, da je Bobova smrt močno vplivala na njegovo družino in prijatelje. To spoznanje povzroči občutek obžalovanja Bobove smrti in njegove lastne vloge v dogodkih, ki so vodili do nje.
Začne se spraševati o lastnih predsodkih in stereotipih:
* Ko vidi Boba v letopisu, Ponyboyja prisili, da se sooči s stereotipi, ki jih je imel o Socs. Začne razumeti, da niso vsi bogati, razvajeni nerodneži in da so nekateri med njimi resnično dobri ljudje.
* Zaveda se, da tudi njegovo skupino, Greasers, ocenjujejo na podlagi stereotipov. Priznava, da niso vsi prestopniki in da so nekateri med njimi, kot je Johnny, pravzaprav dobrega srca.
Pridobi globlje razumevanje tragedije situacije:
* Zaveda se, da sta tako Bob kot Johnny umrla po nepotrebnem v boju, ki sta ga podžigala rivalstvo med tolpami in predsodki. To razumevanje že tako tragični situaciji doda še eno plast žalosti in kompleksnosti.
Skratka, ogled slike Boba Sheldona v letopisu vodi Ponyboya do globljega razumevanja tragedije, ki se je zgodila. Prisili ga, da se sooči z lastnimi predsodki, podvomi v svoje stereotipe in na koncu pridobi bolj niansiran pogled tako na Socs kot na Greaserje. To srečanje pomeni pomembno prelomnico na njegovi poti k zrelosti in samozavedanju.