Gledališče absurda je gledališki slog, ki se je pojavil sredi dvajsetega stoletja. Zavrača tradicionalne zahodne dramske konvencije, kot so realistične prizorišča, koherentni zapleti in logični dialogi, v prid izražanju absurda in eksistencialnih dilem.
Ozadje:
- Ta izraz je leta 1961 skoval kritik Martin Esslin v svoji knjigi "Theatre of the Absurd."
- Nastala je kot reakcija na razdejanje, ki ga je povzročila druga svetovna vojna in posledični občutek negotovosti in razočaranja.
- Gledališče absurda odraža eksistencialistično filozofijo, ki poudarja absurdnost in nesmiselnost življenja.
- Prevprašuje tradicionalne predstave o realnosti, človeški identiteti, jeziku in komunikaciji.
Lastnosti:
- Absurdnost in neskladnost:
- Zapleti in situacije pogosto nimajo tradicionalne logike in vzročnosti, kar ustvarja občutek zmede in zmedenosti.
- Dialog je lahko nesmiseln, razdrobljen ali protisloven, tako da se občinstvo spopada s temeljnim pomenom.
- Protirealizem:
- Kompleti so pogosto nadrealistični, simbolični ali minimalistični in zavračajo realistične predstavitve sveta.
- Liki morda nimajo jasno definiranih identitet in odnosov, ki spominjajo na arhetipe ali alegorične figure.
- Eksistenčne teme:
- Absurdnost in nesmiselnost človeškega obstoja sta osrednji temi.
- Liki se spopadajo z izolacijo, odtujenostjo in lastno smrtnostjo, pri čemer svojo jezo pogosto izražajo skozi temno komedijo.
- Jezik:
- Jezik pogosto postane orodje za dvom o lastnih omejitvah.
- Liki se trudijo učinkovito komunicirati, kar poudarja razčlenitev smiselne interakcije.
Pomembni dramatiki:
- Samuel Beckett ("Čakajoč Godota")
- Eugène Ionesco ("Plešasta sopranistka")
- Arthur Adamov ("Invazija")
- Jean Genet ("Balkon")
- Harold Pinter ("Neumni natakar")
Gledališče absurda je izzvalo konvencionalne gledališke prakse in spodbudilo razmislek o naravi realnosti, človeški izkušnji in mejah gledališke reprezentacije. Čeprav je v sodobnem gledališču manj razširjen, je njegov vpliv še vedno viden v sodobnem eksperimentalnem gledališču in uprizoritvenih umetnostih.