Tukaj je razčlenitev:
* Začetno nelagodje: Klavdija vidno moti vsebina predstave, zlasti prizor, ki zrcali njegov lastni umor kralja Hamleta. Poskuša ga zavrniti kot "najbolj napačnega in nenaravnega umora", vendar njegove besede zvonijo votle.
* Rastoča krivda: Ko igra napreduje, se Claudiusovo nelagodje stopnjeva v občutljivo tesnobo. On se loti, se znoji in poskuša opravičiti sebe, toda Hamletova manipulacija ga prisili, da ostane.
* Soočenje: Vrhunec predstave, kjer je kralj zastrupljen in kraljica žali, še posebej močno zadene Claudiusa. Vzklikne:"Daj mi nekaj svetlobe!" in hiti iz dvorane, ne more več prenesti krivde.
Claudijeva reakcija razkriva njegov notranji nemir in zagotavlja ključne dokaze o njegovi krivdi. Njegovi poskusi nadzora nad situacijo in ubežnim vplivom predstave služijo le, da še dodatno izpostavi njegovo krivdo.
Ta reakcija je pomembna, ker služi kot prelomnica v predstavi, utrjuje Hamletove sume in postavlja oder za nadaljnje soočenje.