Dejanja:
1. Glavne divizije :Dejanja razdelijo igro na glavne strukturne enote. Vsako dejanje običajno pokriva pomemben del zgodbe in napreduje v zapletu.
2. Dramatični lok :Igralci pomagajo ustvariti dramski lok predstave. Prvo dejanje pogosto postavlja like in konflikt, srednja dejanja konflikt razvijajo in stopnjujejo, zadnje dejanje pa vodi do vrhunca in razrešitve.
3. Potek časa :Dejanja lahko nakazujejo potek časa v predstavi. Lahko trajajo dneve, tedne ali celo leta, kar omogoča večji razvoj zgodbe.
4. Spremembe nastavitev :Dejanja pogosto vključujejo spremembe v okolju. To lahko nakazuje spremembo lokacije ali novo okolje, ki vpliva na like in zaplet.
5. Strukturni okvir :Dejanja zagotavljajo okvir za organizacijo vsebine predstave in oblikovanje njene splošne strukture. Dramatikom omogočajo, da predstavijo različne faze ali prelomnice v zgodbi.
Prizori:
1. Manjše enote :Prizori so manjše delitve znotraj dejanj. Predstavljajo posamezne trenutke, interakcije ali dogodke znotraj širšega okvira dejanja.
2. Interakcije znakov :Prizori se pogosto osredotočajo na specifične interakcije likov, dialoge in konflikte. Ponujajo priložnosti za razvoj likov in razkrivajo odnose med liki.
3. Napredovanje zapleta :Prizori prispevajo k napredovanju zapleta. Vsak prizor napreduje v zgodbi in prinaša spremembe v situacijah ali okoliščinah likov.
4. Grejenje napetosti :Prizori lahko povečajo napetost in suspenz, ko se zaplet zgosti. Lahko vodijo do dramatičnih trenutkov ali pomembnih razkritij.
5. Vizualni elementi :Prizori lahko vključujejo različne vizualne elemente, kot so odrski rekviziti, osvetlitev in gibanje, da izboljšajo pripovedovanje zgodbe in ustvarijo dinamično gledališko izkušnjo.
6. Prelomi in prehodi :Prizori ponujajo priložnosti za odmore in prehode v igri. Omogočajo spremembe v fokusu ali razpoloženju in pomagajo ohranjati sodelovanje občinstva.
Na splošno dejanja in prizori strukturirajo igro in oblikujejo tok pripovedi, kar dramatikom omogoča, da predstavijo svoje zgodbe na povezan in privlačen način.