1. Nedolžnost in odkritje: John je predstavljen kot nedolžen in naiven, le spoznavanje o "starih" in "velikem gorenju". To omogoča, da se zgodba pripoveduje s svežega perspektive, s poudarkom na strahospoštovanju in čudenju ponovnega odkrivanja izgubljene civilizacije. Njegov naivnost tudi osrednje teme radovednosti in raziskovanja zgodbe naredi močnejše, saj po svetu pluje po svetu z odprtim umom in žejo po znanju.
2. Nezanesljiv pripovedovalec: Janezova mladostna perspektiva ga naredi tudi nezanesljiv pripovedovalec. Skozi objektiv svojega lastnega omejenega razumevanja razlaga ostanke preteklosti, kar vodi v napačne predstave in nesporazume. Na primer, sprva verjame, da so bili "stari" bogovi in pripisujejo njihovo napredno tehnologijo božanski moči. Ta nezanesljivost dodaja plasti spletk in suspenza, kar bralca spodbudi, da dvomi o Janezovih interpretacijah in izzove svoje lastne vnaprej zasnovane predstave.
3. Kontrast s starim svetom: Janezovo kontrastno stališče z "starimi" poudarja propadanje in primitivnost lastne družbe. Medtem ko so "stari" imeli napredno tehnologijo in znanje, so za Janezov svet značilni vraževerje, strah in pomanjkanje razumevanja. Ta kontrast služi kot previdna zgodba o nevarnosti izgube znanja in pomena ohranjanja preteklosti.
4. Univerzalna pritožba: Uporaba mladega protagonista naredi zgodbo relativno in dostopno širšemu občinstvu. Izkliče otroško radovednost in občutek čudenja, ki odmeva z bralci vseh starosti.
5. Simbolični pomen: Janezovo pot je mogoče razlagati kot metaforično reprezentacija človekovega potovanja do znanja in samoodkrivanja. Njegovo raziskovanje ruševin simbolizira raziskovanje preteklosti in iskanje pomena v svetu, ki se sooča s posledicami lastnih dejanj.
Za zaključek je Benétova izbira Janeza kot pripovedovalca v "Babilonskih vodah" strateška, ki prispeva k temam, razpoloženju in vplivu zgodbe. Njegova nedolžnost, nezanesljivost in kontrastna perspektiva ustvarjajo prepričljivo pripoved, ki raziskuje skrivnosti preteklosti in izzive prihodnosti.