Skladatelji uporabljajo številke opusov za sistematično organiziranje svojih glasbenih del, pri čemer običajno dodeljujejo zaporedne številke svojim glavnim skladbam, kot so simfonije, koncerti, sonate, godalni kvarteti in druga dela večjega obsega. Z dodajanjem številke opusa naslovu skladbe skladatelji zagotovijo standardiziran in enostaven način za identifikacijo in katalogizacijo svojih del.
Na primer:
- Simfonija št. 5 Ludwiga van Beethovna je splošno znana kot "Beethovnova simfonija št. 5 v c-molu, op. 67."
- Klavirski koncert št. 1 Petra Iljiča Čajkovskega se pogosto imenuje "1. klavirski koncert Čajkovskega v B-molu, op. 23."
Številke opusov so na splošno dodeljene kronološko glede na vrstni red, v katerem so bile skladbe objavljene ali dokončane s strani skladatelja. Vendar se lahko nekateri skladatelji odločijo, da iz različnih razlogov dodelijo številke opusom po vrstnem redu, na primer pri revidiranju prejšnjega dela ali posthumni objavi skladbe.
Uporaba številk opusov pomaga katalogizirati in organizirati dela skladateljev, kar olajša njihovo preučevanje, razpravljanje, izvajanje in sklicevanje na glasbeno zgodovino. Prav tako omogoča učenjakom, izvajalcem in občinstvu, da razumejo kronologijo in razvoj skladateljevega glasbenega produkta skozi čas.