* Smrtnost in prehodnost življenja: Lobanja je osupljiv opomnik na neizogibnost smrti in minljive narave življenja. Poziva Hamleta, da razmišlja o nečimrnosti človeških ambicij in na koncu nesmiselne narave zemeljskih prizadevanj.
* Razpad vseh stvari: Razpad lobanje simbolizira korupcijo in propadanje, ki vplivajo na vsa živa bitja, tudi tiste, ki so nekoč imeli oblast in prestiž. Predlaga, da smrt izbriše vse razlike in vse zmanjša na isto raven.
* Narava identitete: Hamletovo razmišljanje o lobanji ga vodi k dvomih o naravi identitete in o tem, kaj pomeni biti človek. Lobanja, ki je nekoč pripadala živahni osebi, je zdaj le brezživni predmet, ki postavlja vprašanja o tem, kaj se zgodi z dušo in duhom po smrti.
* Krhkost človeškega obstoja: Hamletova reakcija na lobanjo kaže krhkost človeškega obstoja. Globoko ga premaknemo z spoznanjem, da lahko tudi najbolj ljubljeni in znani obrazi izginejo brez sledu, za seboj pa pustijo samo prazne posode.
* nesmiselnost maščevanja: Hamletovo razmišljanje o Yorickovi lobanji prihaja v času, ko se bori z vprašanjem, ali naj se maščeva očetovemu umoru. Razpad lobanje poudarja nesmiselnost maščevanja, kar kaže na to, da lahko prizadevanje za pravičnost vodi le do nadaljnjega trpljenja in obupa.
Podoba Hamleta, ki drži lobanjo, je močan simbol, ki še vedno odmeva z občinstvom stoletja pozneje. Spominja nas na temeljne resnice o življenju in smrti ter o pomembnosti življenja življenja v največji možni meri, medtem ko lahko.