Ko se Duncan umakne za noč, lady Macbeth s svojim možem skuje načrt za umor kralja. Omamila bo kraljeve komornike in nato bo Macbeth ubil Duncana, medtem ko bo ta spal. Odločena je, da bo nadaljevala z načrtom, tudi če ga bo morala narediti sama:
> Ampak privij svoj pogum do kraja,
> In ne bo nam spodletelo. Ko Duncan spi,
>(Kam naj raje prepotuje njegovo težko pot
>Zvočno ga povabi,) njegova dva komornika
> Ali bom z vinom in jadrom tako prepričal,
>Ta spomin, varuh možganov,
> Naj bo dim in prejem razloga
> Samo limbek. Ko je v svinjskem spanju
> Njihova premočena narava leži kot v smrti,
> Česa ne moreva opraviti ti in jaz
> Nevarovani Duncan? česa ne obleči
> Njegovi spužvasti častniki, ki bodo nosili krivdo
>Našega velikega quella? (I, v, 65-78)