1. Simbolika krivde in korupcije: Po Duncanovem umoru Macbeth doživi občutek krivde in ga razjedata paranoja in negotovost. Začne si predstavljati kri na svojih rokah in ta podoba postane stalni opomin na njegov zločin. Pogled na kri ga preganja in postane vidna manifestacija njegove notranje pokvarjenosti.
2. Metaforična uporaba: William Shakespeare metaforično uporablja kri skozi celotno igro. Macbeth med igro kliče temne sile in duhove, te nadnaravne entitete pa se pogosto imenujejo "instrumenti teme" ali "duhovi smrti". Kri je povezana s temi zlonamernimi silami, kar kaže na kvarni vpliv zla in ambicij na Macbethovo dušo.
3. Kri kot motiv: Kri je podoba, ki se ponavlja skozi igro. Macbethovo prvo srečanje s čarovnicami zaznamuje njihova prerokba, da bo postal tan Cawdorja in sčasoma škotski kralj. Te prerokbe spremljajo vizije krvi, ki ustvarjajo srhljivo vzdušje in napovedujejo prihodnje krvave dogodke.
4. Ritualni simbolizem: Kri igra vlogo v določenih prizorih z ritualnimi elementi. Na primer, v I. prizoru IV. dejanja se čarovniški zbor vključi v obred, ki vključuje kri, medtem ko mešajo kotel in izrekajo svoje prerokbe. Kri v tem kontekstu predstavlja prelivanje življenja in priklic nadnaravnih sil.
5. Ironija in pravičnost: Kri se uporablja tudi za poudarjanje ironije in poetične pravičnosti v igri. Ko Lady Macbeth poskuša sprati namišljeno kri s svojih rok, jo začne mučiti krivda in na koncu ponori. Kri simbolizira njene neumitne grehe in maščevanje, ki ji grozi.
Z uporabo motiva krvi na različne načine William Shakespeare krepi teme igre o krivdi, nasilju in moralnem propadu. Predstava raziskuje posledice Macbethovih dejanj, pri čemer sporoča, da kri ne pomeni le fizičnega prelivanja krvi, temveč tudi okuženost in pokvarjenost človeške duše.