Evo, zakaj to stališče deluje za zgodbo o Pepelki:
* Empatija in povezanost: Če se osredotoči na Pepelkin notranji svet, se lahko bralec zlahka vživi v njene težave in slavi njene zmage. Razumemo njeno hrepenenje po sreči, njeno bolečino zaradi slabega ravnanja in njeno upanje na boljše življenje.
* Razkrivajoči lik: Omejena tretjeosebna perspektiva omogoča bralcu, da vidi, kako se Pepelkin lik razvija. Vidimo njeno prijaznost, vzdržljivost in moč, tudi kljub težavam.
* Ustvarjanje napetosti: Omejena perspektiva lahko ustvari napetost, saj bralcu prikriva določene informacije. O prinčevem zanimanju za Pepelko izvemo šele postopoma, kar gradi pričakovanje in vznemirjenje.
Čeprav je zgodba najpogosteje pripovedovana s Pepelkine perspektive, lahko nekatere različice uporabljajo drugačna stališča:
* Prva oseba: Zgodbo bi lahko povedali iz Pepelkine lastne perspektive z uporabo "jaz" in "jaz". To bi zgodbi dalo bolj intimen in oseben občutek.
* Tretjeosebni vseved: Zgodbo bi lahko povedali z božje perspektive, poznajoč misli in občutke vseh likov. To bi omogočilo širši pogled na dogodke, vendar bi lahko zmanjšalo bralčevo čustveno povezanost s Pepelko.
Na splošno je tretjeosebno omejeno stališče najučinkovitejši način za pripovedovanje Pepelkine zgodbe, saj bralcu omogoča, da se poveže z njenim potovanjem in ceni teme upanja, prijaznosti in vztrajnosti.