Gotski elementi:
* Temna in skrivnostna nastavitev: Roman je postavljen v temne, izolirane kraje, kot so švicarske Alpe in Arktika. To ustvarja občutek strahu in negotovosti.
* Nadnaravne teme: Ustvarjanje življenja iz smrti je jasno raziskovanje nadnaravnih tem, spraševanje o mejah med človeškim in pošastnim.
* Pošastnost bitja: Videz bitja je opisan v gotskih izrazih – deformiran, ostuden in nenaraven.
* Psihološki teror: Roman se osredotoča na psihološko muko tako bitja kot Victorja Frankensteina, pri čemer poudarja uničujočo moč ambicij in strah pred neznanim.
* Romantika in tragedija: Zgodba vsebuje elemente romantike (stvaričevo hrepenenje po družbi in Victorjeva želja po ponovni združitvi s svojo stvaritvijo), a navsezadnje gre za tragedijo človeških ambicij, ki so šle narobe.
Elementi znanstvene fantastike:
* Znanstveno raziskovanje in odkritje: Osrednja premisa romana je znanstvena ambicija Victorja Frankensteina, ki si drzne z znanstvenim eksperimentiranjem raziskati meje življenja in smrti.
* Tehnološki napredek: Ustvarjanje bitja predstavlja tehnološki napredek, čeprav z uničujočimi posledicami.
* Posledice tehnologije: Roman raziskuje etične posledice znanstvenega napredka, sprašuje se, ali imajo ljudje pravico, da se »igrajo Boga«, in možnost, da se tehnologija zlorabi.
* Prihodnost: Čeprav ni izrecno, roman namiguje na prihodnost, v kateri bosta znanost in tehnologija še naprej napredovali z nepredvidljivimi posledicami.
Mešanje žanrov:
* Izboljšanje groze: Gotski elementi ustvarjajo občutek groze in napetosti, medtem ko elementi znanstvene fantastike dodajo plast intelektualne groze, ki postavlja pod vprašaj samo naravo življenja in ustvarjanja.
* Raziskovanje človeške narave: Kombinacija gotike in znanstvene fantastike omogoča Shelleyju raziskovanje tem človeške narave, kot so ambicije, osamljenost, osamljenost in iskanje smisla življenja.
* Družabni komentar: Na roman lahko gledamo kot na komentar industrijske revolucije in hitrega napredka v znanosti in tehnologiji, ki sta se dogajala v Shelleyjevem času.
Skratka, mešanje gotskih in znanstvenofantastičnih elementov v *Frankensteinu* ustvari edinstveno in močno zgodbo, ki raziskuje najtemnejše vidike človeške narave in morebitne nevarnosti znanstvenih ambicij. Še danes odmeva pri bralcih, ker govori o naših strahovih pred neznanim, posledicah tehnološkega napredka in zabrisanih mejah med znanostjo in nadnaravnim.