Argumenti, ki nakazujejo, da Hamlet ne prikazuje prigovarjanja:
* Takojšnja reakcija: Hamletova neposredna reakcija je bolj presenečenje in gnus kot prigovarjanje. Izjavi:"O, kakšno izpuščaje in krvavo dejanje je to!" Toda to bi lahko bilo bolj za samo dejanje kot žrtev. Prav tako hitro nadaljuje, da razmišlja o posledicah svojih dejanj zase.
* Pomanjkanje empatije: Hamlet kaže malo skrbi za Poloniusovo smrt. Posmehuje se trupla in zdi se, da mu ne žali.
* Osredotočite se nase: Njegova glavna skrb po umoru so potencialne posledice zase, ne pa moralne posledice njegovih dejanj.
* Manipulacija: Nekateri trdijo, da se Hamlet ponaša z manipulacijo z drugimi, zlasti Claudijem, da misli, da je čustveno nestabilen.
Argumenti, ki nakazujejo Hamlet, kažejo prigovarjanje:
* Njegovi poznejši komentarji: Kasneje Hamlet izrazi obžalovanje zaradi Polonijeve smrti. Horatio pravi:"Zelo mi je žal, dober Horatio, da Laertesu ne morem govoriti svoje žalosti." Prav tako priznava Gertrude, da je "naredil nekaj narobe" in ga preganja dejanje.
* Notranji konflikt: Hamleta muči krivda in samopisona v celotni igri. To bi lahko razlagali kot notranji boj s posledicami njegovih dejanj.
* Njegovo stanje duha: Je že v stanju čustvenega nemira in psiholoških stisk. Umor bi lahko poslabšal njegovo obstoječo nestabilnost, kar bi privedlo do zapletenega odziva.
Sklep:
Na koncu, ali je Hamlet prikazan prigovarjanje za ubijanje Polonija, je odprto za razlago. Obstajajo dokazi za obe strani argumenta. Predstava ne daje jasnega odgovora, zaradi česar se občinstvo spopada s Hamletovim zapletenim značajem in motivacijami.
Pomembno se je spomniti, da:
* Hamlet je zapleten lik: Njegova dejanja in čustva vodijo množica dejavnikov, vključno z njegovo žalostjo, željo po maščevanju, psihološko nestabilnostjo in filozofskimi razmišljanji.
* Predstava je odprta za interpretacijo: Ko ne razumemo Hamletove motivacije ali njegovih občutkov, da bi ubil Polonija, ni nobenega "pravilnega" odgovora.