1. Maščevanje proti morali :Hamletov primarni konflikt izhaja iz njegove želje po maščevanju očetove smrti in moralnih dilem, povezanih z maščevanjem. Razmišlja o teži umora, morebitnih posledicah in moralnih posledicah iskanja maščevanja.
2. Prevara in izdaja :Hamlet se spopada z izdajo svoje matere Gertrude, ki se je ponovno poročila s Klavdijem kmalu po očetovi smrti. Občuti gnus nad njenimi dejanji in se trudi uskladiti podobo svoje matere z njeno novo odkrito nezvestobo.
3. Ljubezen in dolžnost :Hamletov odnos z Ofelijo, Polonijevo hčerko, je zapleten zaradi njegove dolžnosti, da maščuje svojega očeta. Ljubi Ofelijo, a čuti potrebo po distanci od nje, da bi se osredotočil na svojo misijo maščevanja.
4. Norost proti razumu :Hamletova srečanja z duhom svojega očeta in teža njegovih obveznosti ga pripeljejo na rob norosti. Norost si predstavlja kot strateško potezo, s katero želi zaščititi sebe in opazovati druge, toda meja med pristno norostjo in pretvarjanjem se z napredovanjem igre zabriše.
5. Neukrepanje in odlašanje :Hamlet se trudi ukrepati in odlaša z izvajanjem svojega maščevanja. Sprašuje se o naravi resničnosti, posmrtnem življenju in moralnih posledicah svojih dejanj, kar ustvarja zamude in dvome vase.
6. Moč in korupcija :Hamlet opazuje korupcijo in dinamiko moči na danskem dvoru, kar še dodatno spodbuja njegovo željo po maščevanju in razočaranje nad svetom. Postane prezirljiv do površnosti in prevare, ki prevladujeta med vladajočimi.
7. Dvom vase in eksistencialna vprašanja :Hamletovi samospevi razkrivajo njegovo globoko introspekcijo in samoizpraševanje. Spopada se z eksistencialnimi vprašanji o življenju, smrti, časti in naravi obstoja samem. Ti notranji konflikti odsevajo njegov zunanji boj za maščevanje in prispevajo k raziskovanju človeškega stanja v predstavi.
Na splošno je Hamletov konflikt večplasten in zajema moralne, čustvene in psihološke razsežnosti. Njegovo potovanje zaznamujejo notranji nemiri, moralne dileme in kompleksnost človeške narave.