Razstava: Ekspozicija je začetni del drame, ki postavi prizorišče, uvede osebe in vzpostavi osnovno situacijo ali konflikt.
Naraščajoče dejanje: To je del, kjer se konflikt začne razvijati in stopnjevati, kar vodi v vrsto dogodkov, ki gradijo napetost in pričakovanje.
Vrhunec: Vrhunec je prelomnica v drami, kjer konflikt doseže svoj vrh in se zgodi velika prelomnica.
Padajoča akcija: Vrhuncu sledi padajoča akcija, med katero se napetost postopoma zmanjšuje, ko se razigrajo posledice vrhunca in se konflikt začne reševati.
Ločljivost: Razrešitev je zadnji del drame, kjer se konflikt reši in se zgodba zadovoljivo konča.
Struktura drame vključuje tudi uporabo pripovednih tehnik, kot so zaplet, karakterizacija in dialog. Zaplet se nanaša na zaporedje dogodkov in dejanj, ki vodijo zgodbo naprej. Karakterizacija vključuje razvoj kompleksnih in sorodnih likov, katerih motivacija in dejanja prispevajo k napredovanju drame. Dialog je primarno sredstvo komunikacije med liki in se uporablja za izražanje čustev, razkrivanje značajskih lastnosti in napredovanje zapleta.
Z vidika gibanja lahko dramo razumemo kot dinamičen proces, ki se odvija skozi čas. To gibanje poganjajo dejanja in interakcije likov, pa tudi spremembe, ki nastanejo kot posledica konflikta in njegove rešitve. Uporaba odrskih navodil, zvočnih učinkov in osvetlitve lahko prav tako prispeva k gibanju in ritmu drame, kar ustvarja veččutno izkušnjo za občinstvo.
Na splošno sta struktura in gibanje drame tesno povezana in skupaj ustvarjata koherentno in privlačno zgodbo, ki odmeva pri občinstvu in pusti trajen učinek.